DITEKANYO TŠA TŠHIRELETŠO
Rena bjalo ka bathwalwa ba Kgoro ya Bosetšhaba ya Bokgabo le Setšo re ineela go methopo ya go fapana ya mmušo yeo e beilwego ka tlase ga taolo le tlhokomelo.
Go ya ka Molao wa Setšhaba wa Taolo ya Ditšhelete ditlabelo tša naga di swanetše di dule di le ka fase ga tšhireletšo dinako ka moka gomme ka fao re swanelwa ke go hloma ditekanyo tša taolo gape le go tšea magato ao a hlokegago a go thibela ditahlegelo mo mabekeng a.
Ye nngwe ya ditekanyo tše tša taolo ke go hloma ditekanyo tša poloko go swana le go phuruphutša merwalo ka moka ya batho ya ka matsogong, dinamelwa goba diphahlo.
Taolo ya Phihlelelo ya Molao wa Meago le Dikoloi tša Setšhaba, 53 wa 1985 o dumelela badiredi ba tšhireletšo go dira go ya ka karolo 2 ya Molao 53 wa 1985 (go swana le go phuruphutša merwalo, go ganetša go tsena le go tšwa, bj.bj.) [O kgopelwa gore o lebelele ditsebišo tšeo di pharilwego meagong ya rena].
Gore go fanwe ka tshedimošo yeo e tseneletšego ya dinyakwa tša tšhireletšo, tlhahlo ya temošo ya tšhireletšo e tla fiwa maloko ka moka a badiredi ka di 4 le di 8 Oktobere 2004.
Ke nnete gape gore tlhago ye ya tšhireletšo e feleletša e sa dire go ya ka dikgahlego tša batho. Mafelelong a se tirišanommogo le kwešišo ya badiredi ka moka di tla thabelwa. O kgopelwa gore o lokologe go ikopanya le Mna Van Rooyen ge e ba go na le se sengwe seo o sa se kwešišego malebana le ditekanyo le mekgwatshepetšo ya tšhirieletšo.
Ka tlhompho
